Gremo delat?!

Ker otroci ob nalogah v gospodinjstvu pogosto pokažejo zelo odkrit odpor, mnogi starši raje vse opravijo kar sami. Zdi se jim, da bo tako šlo hitreje in brez stresa. Pa narejeno bo tako, kot je treba, kajne? V tistem hipu je morda res tako. A vprašanje, do kdaj boste v resnici zadovoljni s tem.

Če je vaš otrok še v vrtcu ali v nižjih razredih osnovne šole, se vprašajte, ali boste več aktivne udeležbe v gospodinjskih opravilih zahtevali šele pri petnajstih, dvajsetih letih ali celo še kasneje. In kako bo to sprejeto takrat.  
 

Začnite postopoma in pozitivno 

Predšolski otroci zmorejo eno do dve opravili na dan. Starejši otroci pa že dve ali tri opravila ter eno ali dve tedenski nalogi. Otroka najprej povabite k sodelovanju. Povejte, da bi vam zelo pomagalo, če bi pripravil krožnike in pribor pred kosilom, saj ste vi zasedeni s kuhanjem. Ste spet pozabili zaliti rože? Prosite otroka, ali vam lahko priskoči na pomoč. 

Mlajši otroci se na tovrstna povabila običajno odzovejo z zanimanjem in ponosom, ker lahko pomagajo. Zadev se lahko lotijo zavzeto pa tudi igrivo. Zato ne izgubite živcev, če bodo vilice in nož pristali na levi, namesto na desni strani krožnika, ne vznemirjajte se preveč, če bo otrok poleg rož zalil še malo parketa.
 

Vsak po svoje

Ali veste, kateri je edini pravi način zlaganja posode v pomivalni stroj? Vaš, kajne? Ampak ali se s tem strinja tudi vaš partner? Ste opazili, da tudi vaša najboljša prijateljica v pomivalni stroj zloži posodo po čisto drugačni logiki kot vi? 

Če se nekaterim zdi nezaslišano, da se mize ne pobriše pred kosilom in po njem, se nekateri na to niti spomnijo ne. So pa zato neznansko občutljivi, če kdo prijema jedilni pribor na tistem koncu, ki roma v usta. Nekomu je čisto vseeno, če ne najde dveh enakih nogavic, zdi pa se mu nadvse nujno, da so čevlji brezhibno čisti. 

Vsak torej opravi stvari malo po svoje. In vendar so na koncu narejene. To je tisto, kar šteje. Da je miza pospravljena, da so smeti prav odložene, da je posoda čista. Vaš cilj naj bo, da so stvari narejene, in ne, da so narejene točno tako, kot rečete vi! 
 

Vztrajajte  

Starejši ko bodo otroci, bolj jasno vam bodo povedali, da se jim ne ljubi, da za opravilo ni pravi trenutek, da se jim zdi, da bi to lahko opravil mlajši bratec. Zdržite naval protiargumentov, nerganja in obtožb. Ne glede na to, kako težko je včasih, imejte v mislih, da bo to otrokom pomagalo, da se bodo nekoč lažje znašli sami.

Sčasoma bodo po opravljenem delu dobili tisti prijetni občutek samozavesti, ko se bodo na lastni koži prepričali, da imeti pospravljeno sobo niti ni tako slabo, da je včasih praktično, če so nogavice na svojem mestu, saj jih zjutraj res hitreje najdeš, predvsem pa, da čisto zares zmorejo kakšno »odraslo« opravilo urediti sami – z lastnimi rokami in močmi.
 

Ste prezahtevni? 

Najpogostejša past, v katero se ujamemo starši, je, da nismo zadovoljni z delom, ki ga je opravil otrok, in zato raje naredimo namesto njega. A vaja dela mojstra tudi pri obešanju perila in pometanju, ne samo pri učenju poštevanke. Naj otrok poskusi znova in znova. Če je treba, naj delo ponovi (če na primer miza po brisanju ni čista, če je kakšna roža ostala nezalita). Ni pa vam treba ob tem peti litanij, kako je bil otrok (spet) površen in nenatančen, zakaj se mu ne ljubi in da bi to pa že moral znati. Prihranite sebi in njemu ta čustveni balast, osredotočite se (samo) na delo – vaš cilj je, da ga otrok opravi po svojih najboljših močeh.
 

Kako začeti?

• Če otrok odlaša: otroka spodbudite tako, da mu pomagate začeti. Nekateri otroci preprosto ne vedo, kako naj se dela lotijo in kaj natančno naj bi sploh storili. 
• Če se otrok dolgočasi: vprašajte ga, katero delo bi ga zanimalo. Seveda mu v vseh željah ne boste mogli ustreči, pa vendar. Morda bo lažje, če mu med pospravljanjem predvajate priljubljeno glasbo, naredite kakšen odmor več. 
• Če si otrok za opravljeno delo želi nagrado: ni treba, da ste prestrogi. Zakaj si ne bi potem, ko boste skupaj počistili stanovanje, privoščili sladoleda? Mlajšim otrokom lahko podarite nalepko, štampiljko ali kakšno drugo preprosto »nagrado za pridnost«.  

Starejši otroci bodo gotovo prej ko slej prišli na idejo, da bi za opravljeno delo imeli denar. Presodite sami. Pazite le, da ne boste postali talci vsakodnevnega plačevanja za običajne opravke, pa tudi, da urna postavka vašega otroka na koncu na bo višja od urne postavke v vaši službi.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
Spoznajte revijo >